14. dec. 2012

Beasts of the Southern Wild (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Neodvisni avtorski filmi so med tistimi čezlužnimi projekti, ki (mi) vračajo zaupanje v novodobno ameriško kinematografijo.

Celovečerni prvenec režiserja Benha Zeitlina in scenaristke Lucy Alibar (prirejen po besedilu njene gledališke enodejanke Juicy and Delicious) je bil veliko presenečenje festivala Sundance, dobitnik številnih drugih priznanj in nominacij ter po mnenju marsikoga eden najzanimivejših filmov z letnico 2012. Temu je po doživetju angažirane cineastične izkušnje še težje oporekati ob osupljivem dejstvu, da so vsi igralci amaterji in naturščiki; tudi oba osrednja protagonista sta se filmski ekipi Zeitlinovega produkcijskega podjetja Court 13 pridružila bolj po naključju in spletu okoliščin. Tedaj šele 5-letna Quvenzhané Wallis je bila izbrana na avdiciji med nekaj tisoči starejših otrok, kjer so iskali deklico, staro od 6 od 9 let; medtem ko njen filmski oče Dwight Henry sploh ni nameraval nastopiti v kakšnem filmu. Bil je namreč lastnik pekarne Henry's Bakery v neworleanški četrti Tremé, kamor so hodili filmarji po malico, ko so v prvih fazah projekta iskali igralce; prepričal jih je z naravnim talentom, intenzivno čustveno avtentičnostjo in karakterno verodostojnostjo pripadnika življa nižjih slojev, ki je na lastni koži izkusil uničujoče posledice orkana Katrina leta 2005.

They contemplated bringing in professional actors from New York or California to do my role, but they wouldn't have brought the passion to the film as someone who went through this on a regular basis. I was in Hurricane Katrina in neck-high water. I have an inside understanding for what this movie is about. I brought a passion to the part that an outside actor who had never seen a storm or been in a flood or faced losing everything could have. Benh helped me so much to bring what I go through in real life into that part. He helped me with the transition. I was two-years-old when Hurricane Betsy hit New Orleans and my parent had to put me on the roof of the house. An outsider couldn't have brought the passion to the role that I did. —Dwight Henry

Navdihujoča in neizprosna sodobna pravljica spremlja odnos očeta Winka in hčerke Hushpuppy iz zanikrne barakarske skupnosti Bathtub sredi delte Mississippija na obali Mehiškega zaliva (navdih za fiktivno zgodbo je bil menda resnični otok Isle de Jean Charles v Louisiani), od infrastrukturno urejene celine odrezane z mogočnim nasipom. Žlahtna literarna tradicija magičnega realizma se v zgodbi socialnih izobčencev prepleta s sanjsko pripovedno liričnostjo Terrenca Malicka in z mitskimi motivi cineastične indie-pokrajine t.i. "ameriške eksotike" (Oh Brother Where Art Thou, Garden State, Winter's Bone) — v navdihujoči družbeno-politični alegoriji nekakšnega "vzporednega sveta", kakor ga skozi otroške oči doživlja mala temnopolta Hushpuppy. Njen oče, s komer sama odrašča sredi getoiziranega obrobja, ni med najvzornejšimi starši; rad pijančuje in rogovili, večkrat za nekaj dni kam izgine in brezskrbno stoično prenaša socialno bedo, vendar ima hčer po svoje zelo rad. Pred odločno, trmasto in nedoumljivo zrelo deklico skriva svojo bolezen, ki bi zahtevala resno zdravljenje v mestni civilizaciji onkraj nasipa (in preizkuša njeno odločnost za čas, ko bo ostala sama) — a Wink in njegovi prijatelji nočejo niti slišati, da bi zapustili Bathtub. Celo potem ne, ko vse okrožje po hudih neurjih zalije umazana slana voda — ki sčasoma zaduši rastlinje in prinese množične pogine rib, bolj ali manj edine hrane skrajno revne obmorske skupnosti. V lastne optimistične misli o prepletanju src živih bitij in vesoljskem ravnovesju zatopljena Hushpuppy* pa sredi naravnega opustošenja, nasilne selitve v begunsko bolnišnico ter idealističnega iskanja novih virov za preživetje razmišlja le o svoji davno izgubljeni materi (in jo išče v zagrenjeni natakarici nekega obmorskega nočnega lokala) — medtem ko se ob uničujočih klimatskih spremembah na severu neustavljivo topijo ledeniki, iz tisočletnega spanca pa ponjo prihajajo mogočne prazgodovinske zveri.



The whole universe depends on everything fitting together just right. If one piece busts, even the smallest piece... the whole universe will get busted. [...] In a million years, when kids go to school, they gonna know: Once there was a Hushpuppy, and she lived with her daddy in The Bathtub.

Z naturalističnim prikazom in s 16-mm kamero iz roke (nekaterim se je zdela taka vizualizacija moteča) ter skozi otroško predstavnost vesoljskega cikla nastaja topel spiritualni akvarel eksistenčne paralele in zmagoslavja človeškega duha (ob fantastični glasbi Dana Romerja in Benha Zeitlina), ki nas z arhetipskimi elementi in s surrealistično fantazmagorijo prepričuje predvsem o relativnosti zahodnjaške kulturno-gospodarske paradigme, o ujetosti v predsodke navidez trdnega in zanesljivega sveta. Obenem svari pred ekološko nevarnostjo in namiguje na izgubljeno prvinsko vez z naravo; nekje globoko v subtekstu pa kritično opozarja na stvarno podobo postapokaliptične prihodnosti, ki bo v izkrivljeni evolucijski dinamiki rezervirana samo za najmočnejše. Še bolj kot dramaturški koncept preslikave globalnega makrokozmosa v živopisan mikrosvet (nehote spominja na mojstrovine Hajaa Mijazakija) je pozornosti vreden performans obeh glavnih likov (posebej Quvenzhané Wallis); njuna pristna izraznost ter ganljiva interakcija sta tisto, kar daje že tako edinstvenemu filmu njegov najtrajnejši pečat.
* Op. Hushpuppy je tradicionalno, hitro pripravljeno cvrtje zmesi s koruzno moko, jajci in mlekom, značilno za ameriški Jug (običajno kot priloga v ribjih restavracijah); nekaj takega kot naši panirani krompirjevi svaljki.

6 komentarjev:

  1. Zveri hranim za ta vikend, ko bom končno imel na kupu celo družino.
    Nekako ga nisem želel ponucati zgolj nase ;)
    Med mojimi favoriti zagotovo, tvoj vtis pa potrjuje mojo domnevo.
    Zapis preberem po ogledu.

    OdgovoriIzbriši
  2. Pogledal nekaj tednov nazaj- Čaroben film. Oba glavna igralca sta bila popolna. Solze so bile točene. Dobro spisano!

    OdgovoriIzbriši
  3. No kul, to sem mislna gledat, lih zanč sem slučajno naletela na trailer... Ta mesec se sploh ne dohajam, skoz gledam neke filme, torrenti bodo crknl od hudga.
    Še v Koloseja me je zanesl že 2x v zadnjih dveh mescih, kar je tko, neviđeno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Evo svež iz ogleda.

    Kot kaže tale magični realizem, ki meša celo kopico tematik, meni ni ravno po godu. Ne rečem, gre za nadpovprečen film, ampk meni je deloval malenkost zmedeno in nedodelano zaradi vseh tematik in front, ki jih je odpiral.

    Sam ga vidim kot zasanjano eko kritiko o vsiljevanju zahodnjaških družbenih norm izvirajočem iz strahu pred drugačnostjo, skrito v celofan samaritanstva.

    OdgovoriIzbriši
  5. Magični realizem pomeni, da pripoved uporablja določene pravljične elemente (tukaj "zveri" oz. prazgodovinske ture, ki pa so prikazani kot nekakšni divji prašiči z dodatnimi rogovi, namesto orjaško govedo, kar so v resnici bili). Mešanje različnih tematik je bilo meni kar všeč; najbolj pa sem osupel nad dejstvom, da gre za režijski prvenec in da so igralci v bistvu vsi amaterji. Samo upamo lahko, da bo Benh (ki je napisal celo glasbo za film) ostal na tej ravni. Moja napoved je, da ga bo pograbil Hollywood in da bo njegov naslednji projekt veliko bolj komercialen in veliko slabši. Upam pa, da se motim.

    OdgovoriIzbriši
  6. Sijajen film! Moram reči, da me je res prevzel in vsaj za zdaj lahko rečem, da je eden boljših v letu 2012 (če ne celo najboljši kar sem jih do sedaj videl). Super čaroben, a takisto hudo grenak po svoje.

    Je pa izvrstna tudi tvoja kritika, saj si zares izpostavil prave stvari in film ustrezno oplemenitil.

    OdgovoriIzbriši