12. dec. 2012

Alex Cross (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Sodobni ameriški pisatelj James Patterson je avtor niza priljubljenih detektivskih trilerjev, med katerimi je najbolj (pri)znana serija romanov z dr. Alexom Crossom — temnopoltim kriminalističnim psihologom pri forenzični službi FBI, sistematičnim in iznajdljivim specialistom za policijsko profiliranje ter pregon psihopatskih zločincev in serijskih morilcev. (V slovenskem prevodu je pri Mladinski knjigi izšlo kar nekaj njegovih knjig.) Na velikem platnu smo ta lik z obličjem Morgana Freemana pred tem videli v Flederjevem Kiss the Girls (1997) ter v Tamahorijevem Along Came a Spider (2001), dveh nadvse gledljivih — če že ne briljantnih — adaptacijah Pattersonovih kriminalk. Na pozitivno stran cineastične tehtnice ju je (razen solidne zgodbovne zasnove z nepredvidljivim zasukom in razpletom) pomagal prevesiti tudi vselej zanimivi veteran Freeman s svojo sočutno in karizmatično prezenco.

He won't stop. I've seen his face. I've heard his voice. I will meet his soul at the gates of hell before he takes a person that I love away from me.



Žal pa ga v nekakšnem vnovičnem zagonu franšize (ali prequelu ali kaj jaz vem) režiserja Roba Cohena zamenja ebenovinasti hlod Tyler Perry — bržčas eden najmanj talentiranih in najbolj dolgočasnih filmskih ustvarjalcev zadnjega desetletja, ki se s svojo neumno (kot-da komično) serijo o družinski matriarhinji Madei (ki jo utelesi kar sam) oz. satiro / parodijo / whatever črnskih socio-kulturnih stereotipov po duhovitosti lahko kosa z idiotizmi Adama Sandlerja ter s pronicljivostjo huronsko priljubljenega spletnega komika "Mariborčana". (Kar zadeva karakterizacijo protagonistov in njegove motive sploh: trapaste straniščne karikature črnuhov v komediji Nutty Professor II: The Klumps z Eddiejem Murphyjem ali enodimenzionalni liki zamorcev v franšizi Big Momma s pritlikavim Martinom Lawrenceom so v dotični primerjavi malodane shakespearski material.) Perry je kot osrednji lik mlačen, neprepričljiv, nepoistovetljiv in nespreten (vlogo je dobil bolj po spletu nesrečnih okoliščin, potem ko se ji je odrekel Idris Elba); iz domiselnega knjižnega detektiva, čigar glavno orožje je oster um in strašljiva zmožnost dedukcije, se je preobrazil v pozabe vredno, standardno ridikulozno steven-nigga-seagalovsko maščevalno akcijsko figurico. (Tudi dramatični dogodki ob žrtvovanju družinskih članov in sodelavcev so emotivno in tematsko na moč slabo artikulirani.) Celo ob solidni podpori izkušene spremljevalne glumaške ekipe (Edward Burns, John C. McGinley, Jean Reno) in dovolj surovo prikazanem — če že zmedeno protislovnem in karakterno formulaičnem — glavnem antagonistu (Matthew Fox) je Perryjev performans čista potrata. A bi se ga dalo še nekako prenesti, če bi bila dramaturgija bolj smiselna in trdna, če bi bili motivi v okvirih zdravega zamika nejevere malce bolj realistični in dogajanje kanček bolj stvarno, če ne bi Cohen (oz. njegov snemalec Ricardo Della Rosa) oportunistično opletal s kamero iz roke prav tam, kjer ne bi smel, in če bi bil scenarij (z docela predvidljivim epilogom) količkaj manj luknjast, nedosleden, nelogičen in klišejski. Skrajno neobetaven nov začetek, četudi producenti že obljubljajo nadaljevanje (s Perryjem) po Pattersonovi zgodbi Double Cross. Zagotovo si ga ne bom ogledal.

12 komentarjev:

  1. hehe, kje si sploh "zahaklal" ta drekec :D ; kje za vraga dobiva tyler perry kešmani za svoje briljantne stvaritve :S

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni niti sam Patterson ne potegne. Dejansko je neverjetno povprečen pisatelj, njegova dela so slabo napisana, tako da so čudovit primer slabe trivialne književnosti. Fuj :)

    Sam prisegam na druge avtorje, a ne kriminalk, pač pa fantazije, kot recimo Martin ali pa Tolkien.

    OdgovoriIzbriši
  3. in zdaj bi se rad spustil v prepir s tabo, da prav tako Martin ni nič posebnega, pa se mi ne da :P

    OdgovoriIzbriši
  4. No ja, Patterson že dobro piše, čeprav je res, da po dveh, treh knjigah postane sila tečen in predvidljiv. Mi je skandinavec Jo Nesbo, ki ga zadnje čase močno hvalijo in pod nos molijo v vsaki knjigarni, precej boljši.
    @šef: Martin nič posebnega O_o - povej kdo in kje ga prekaša.

    Sicer pa se strinjam z zapisom o filmu. Totaln pljunek. Močno razočaran, toliko neumnosti in bedarij, ob zelo slabem tehničnem delu, pa še ne. Le Fox je vsaj približno ok zlikovec, četudi napisan povsem na hojladri. Tudi jaz nadaljevanja ne bom gledal :D

    OdgovoriIzbriši
  5. zdaj sem malo v zagati, ker ne vem, a naj začenjam naštevati avtorje od antike dalje, avtorje 21. stoletja, ali pa si mislil zgolj avtorje v fantasy žanru :P


    prebral sem 1. del game of thrones in moj filing je pač santa barbara spletke gor in dol v sort of srednjeveškem okolju

    OdgovoriIzbriši
  6. A ne, s to debato se ne morem strinjat. Hočem reči: če nekomu npr. Martin ni povšeči, mu pač ni, s tem ni popolnma nič narobe. A če že primerjamo, potem naj bo primerjava znotraj istega žanra oz. zvrsti. Patterson je resda precej šundast, a spomnimo se, da prav iz teh žanrskih voda šund kot tak sploh izhaja. In če ne Patterson, kdo je v tej literarni veji boljši? No, s predlogi na dan. B)

    OdgovoriIzbriši
  7. Tu je seveda odličen Kingov kriminalni roman Blade. Sicer ni tipičen predstavnik žanra, je pa izredno dober in izvrstno napisan v Kingovem slogu.

    Tu je potem Agatha Christie, seveda kraljica kriminalk.

    In najboljši Bret Eastom Ellis s svojo mojstrovino American Psycho.

    Pa seveda so v tem žanru ustvarjali tudi geniji kot so Poe, Doyle in Spillane.

    Vsi boljši od Pattersona.

    OdgovoriIzbriši
  8. pa saj za nek slog ni izjemnega pomena žanr, znotraj katerega kdo piše

    martinov se mi je zdel precej razvlečen/dolgovezen (je pa res, da nisem bral v originalu, ampak slo. prevod); pa zakaj bi morali primerjati samo znotraj žanra? :P

    OdgovoriIzbriši
  9. Šef, ironično, meni je pa ravno to najbolj všeč, vsa dolgoveznost in nadrobno opisovanje vsega mogočega. Okus pač :)

    OdgovoriIzbriši
  10. No, če pa govoriš o piščevem slogu, načinu izražanja, artikuliranosti, potem seveda žanr ni (tako) pomemben. Ampak govorili smo o literarnih kriminalkah. :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Uf ... Ko sem prebral drugi komentar, sem že napol vstal s stola, da bi pri priči interveniral ... Pa sem k sreči prebral še preostanek prispevkov in ugotovil, da se je stvar (vsaj provizorično) rešila kar sama od sebe. V redu, lahko nadaljujete. :D :D
    No, če vseeno še jaz pristavim piskrček; sam nisem nek navdušenec nad krimič romani, ampak če bi to postal, recimo jutri, potem začel s Caroline Graham in njeno serijo romanov s Tomom Barnabyjem (romanov, po katerih je posneta meni precej všečna TV serija Umori na podeželju).

    OdgovoriIzbriši
  12. šele od pred kratkem sem odkrila ta blog, zato je ta komentar malo "zapoznel". bi sam rekla da se spravljat v debate kter avtor je bolši zelo nevarne, ker se nikamor ne pride. vsak ima svoj prav in svoj okus. drugače sem pa Martinova fanica ampak pustmo to.
    Znotraj žanra bi rekla da Pattersona (ki mimogrede nisem zmogla prebrat več kot eno njegovo knjigo) prekaša (po mojem mnenju) Tess Gerritsen. Agatha je pa itak kraljica svojega žanra.
    Film je bil zame tudi razočaranje, kljub temu da nisem pričakovala veliko.

    OdgovoriIzbriši