11. avg. 2011

The French Connection (1971)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Kriminalni policijsko-zasledovalni narko-triler Francoska zveza je značilen — če že ne najboljši — predstavnik novega vala ameriške kinematografije oz. obdobja Novega Hollywooda in (tedaj) mladih, avantgardnih režiserjev, ki so konec 60. let vanj zaorali s prelomnimi umotvori tipa Bonnie and Clyde (1967), The Graduate (1967), Planet of the Apes (1968), 2001: A Space Odyssey (1968), Easy Rider (1969), Midnight Cowboy (1969) in tako dalje. Načičkano teatralnost in prostodušni pozitivizem klasične dobe Hollywooda, lagodno uprizorjen sredi bogate scenografije in megalomanskih kulis velikih studijev, so z razvojem novih kamer in snemalnih tehnik zamenjali dinamični prizori (večkrat že iz roke) na avtentičnih lokacijah, divji avtomobilski pregoni in kruti strelski obračuni, hitri rezi, surovo zrnata podoba, predvsem pa neusmiljen, malone dokumentaristični realizem. Spričo verističnega uličnega nasilja in drzne seksualne eksplicitnosti, ki ju je prinesla nova, grobo verodostojna filmska podoba (ciljala je na mlajšo populacijo), je Združenje filmarjev MPAA ukinilo zastarele produkcijske vrednostne kode nekdanjega prvega cenzorja Williama H. Haysa (Motion Picture Production Code) in uvedlo nov sistem rangiranja filmov (Motion picture rating system). Namesto uveljavljenega dramaturškega loka s prepoznavnimi klimaksi in zlahka poistovetljivimi črno-belimi figurami so nastopile stvarne, počasi stopnjujoče zgodbe, ki so kršile dotedanja pripovedna "pravila", in etično ambivalentni, nejasno začrtani protagonisti. Politično-moralno korektnost so omadeževali veliko bolj subverzivni toni, uperjeni zoper zabavljaški establišment (tovrstne kreativne tendence so označili za "kontra-kulturo") ter motivi marginaliziranosti, trendovske partikularnosti in psihosocialne (ter družbene) patologije. Filmi so dajali vtis umetniških avtorskih inštalacij (čeprav niso nastajali v neodvisni produkciji) in režiserji kot Altman, Bogdanovich, Cimino, Coppola, De Palma, Kubrick, Lumet, Nichols, Polanski, Pollack in Scorsese so v tistem času udejanjili nekatere svoje najprepoznavnejše projekte. Vendar so nekateri med njimi, organizacijsko zgrešeni in finančno nesmotrni (npr. Ciminov Heaven's Gate ali Coppolov One from the Heart), prinesli hladno streznitev akterjev filmografske ekonomije in ko so zaton obdobja že napovedovali blockbusterji tipa Spielbergovo Žrelo (1975) ter Lucasova Vojna zvezd (1977), so finančne in produkcijske vajeti spet odločno prevzele velike filmske korporacije in studiji. Ameriška kinematografija je zdrsnila v krasni novi mainstream bombastičnih vizualnih "družinskih" spektaklov ter neskončnih sequelov in derivatov, ki traja še danes.

Francoska zveza je prvi film z oznako "R" ('Restricted', ogled mladostnikom do 17 let je dovoljen v spremstvu odraslega), ki je prejel oskarja za najboljši film. Skupno jih je pridelal kar pet (med njimi za režijo Williama Friedkina in glavno moško vlogo Gena Hackmana) in tri nominacije ter množico drugih priznanj. Sila inovativni film je Friedkinu široko odprl pot v hollywoodsko smetano (pozneje je posnel kultnega Izganjalca hudiča, kontroverzni Cruising, kriminalni neo-noir To Live and Die in L.A., sodno-vojno etično dramo Rules of Engagement, dvoumni psihotriler Bug ipd.), odličnemu karakternemu glumaču Genu Hackmanu je pomembno začrtal in opredelil praktično vso prihodnjo igralsko kariero, Roya Scheiderja (1932—2008) je z oskarjevsko nominacijo izstrelil med velike akcijske figure — ter nazadnje zaplodil vsebinski derivat The Seven-Ups (1973) in uradno nadaljevanje French Connection II (1975) izpod taktirke Johna Frankenheimerja. Istega leta je Don Siegel posnel kultnega Umazanega Harryja (pri nas naslovljenega Škorpijon ubija); in z vsem spoštovanjem do tega režiserja (ter do Clinta Eastwooda, sicer enega mojih najljubših filmskih ustvarjalcev vseh časov) — Francoska zveza je preprosto boljši film. Brez sramu priznam, inšpektor Harry Callahan je neznansko zabaven, cinično možat (malce sadističen) in cineastično nadvse hvaležen lik samih legendarnih enovrstičnic (»Daj, naredi moj dan!«), vendar je v nasprotju z arhetipskim pravičnežem Hackmanov zapiti in frustrirani Jimmy "Popeye" Doyle pristno otipljiv, prepričljiv, realen in večdimenzionalen (oglejte si tudi Frankenheimerjevo nadaljevanje), njegova osebna zgodba pa veliko bolj subtilno vpletena v širši kontekst policijske moralke od Sieglove pretežno premočrtne, nihilistične perspektive. In, mimogrede, Friedkinov sloviti avtomobilski pregon pod nadvozom brooklynske železnice (posneli so ga počasneje, potem pa pospešili predvajanje in malce pogoljufali s številom sličic posnetka) je tudi po več kot štirih desetletjih osupljiv, vsega spoštovanja in iskrenega čaščenja vreden filmski prizor — zlasti kot sijajen kontrast predtem dolgo razvijajoči se zgodbi in počasnemu tempu, ki bi danes verjetno marsikoga zmotil.

5 komentarjev:

  1. ahh

    časi, ko je v filmih še obstajala neka prostorska logika v akcijskih sekvencah


    pa tudi sekvenca zasledovanja francoza po mestu je briljantna, še vseeno pa je iz tega obdobja malo morje filmov, ki so mi bili bolj všeč od tega :>

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, vem, film se malo vleče, je (za današnje pojme) počasen. Definitivno pa je med najbolj vplivnimi iz tistega časa (iz katerega so tudi meni nekateri bolj všeč).

    OdgovoriIzbriši
  3. Kar prijetno rajcaš z zadnjimi izbori ;) Tole je zame prvovrstna klasika, super film! Hackman mi je vedno odličen.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ko te berem, me je sram svojih zapisov, res izvrstno napisano, v slogu Francoske zveze! Ja, Francoska zveza je res Film. In Gene Hackman moj favorit.

    OdgovoriIzbriši
  5. No, no, nikarte tako, jaz blogarim že štiri leta in če kaj, je mene sram svojih zapisov iz začetkov pisunjenja (o tem se lahko prepričaš na prispevkih z dna seznama fimov); tvoji, ki zdaj šele dobro začenjaš, so bistveno bolj artikulirani in duhoviti. Sicer pa hvala - in drži, stari maček Gene Hackman je vreden svoje teže, nekoč moram kaj napisati o kakšni njegovi manj tipični vlogi, kakšni Tenenbaumi ali kaj takga. :)

    OdgovoriIzbriši