30. jan. 2011

The King's Speech (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

What was your earliest memory? —I'm not ... here to discuss ... personal matters. —Why are you here then? —Because I bloody well stammer!

O filmu je med drugimi pisal že Pauc in pri naklonjenem mnenju ter nadvse pozitivnem vtisu se mu lahko le še pridružim. V tem trenutku, ko to pišem, je do podelitve zlatih kipcev še kakšen mesec — čisto za hec napovedujem tole: od skupno 12 nominacij jih bo film odnesel vsaj polovico. No ja, živi bili, pa videli.



Colin Firth (me) je navduševal že v svojih razmeroma značilnih (pretežno komičnih) vlogah sramežljivega in čustveno nerodnega Angleža tipa Bridget Jones's Diary (2001) ali Love Actually (2003) ter prejšnjih, bolj dramsko karakternih (miniserija Pride and Prejudice in njegov bržčas najbolj prepoznaven lik g. Darcy). A njegov pravi glumaški domet se je po mojem izkazal šele v nedavnih performansih tipa A Single Man (2009), dokončno pa se izkristalizira v Kraljevem govoru. Z eno besedo: Firth (mi) je briljanten.

If I am King, where is my power? Can I declare war? Form a government? Levy a tax? No! And yet I am the seat of all authority because they think that when I speak, I speak for them.

A to samo po sebi ne bi bilo dovolj, če ne bi zgodovinska (resničnim historičnim dogodkom v precejšnji meri zvesta) drama angleškega režiserja Toma Hooperja o jecljavem kralju Juriju VI., ki je med drugo svetovno vojno odigral pomembno domoljubno in združevalno (če že ne striktno politično) vlogo med svojimi rojaki doma in po svetu, postregla s čudovito kamero Dannyja Cohena (široki koti poudarjajo izoliranost in osamljenost, obenem pa mučno izpostavljenost osrednjega protagonista in veličastje imperialnih protokolov), s kostumografijo in scenografijo, z duhovitim sladko-trpkim scenarijem starega mačka Davida Seidlerja, zlasti pa z več kot zanesljivo spremljevalno igralsko zasedbo v postavi avstralskega oskarjevca in nominiranca Geoffreyja Rusha (Shine, Elizabeth, Shakespeare in Love, Quills) ter dvakratne nominiranke Helene Bonham Carter (A Room with a View, The Wings of the Dove, The Theory of Flight, Fight Club, Big Fish, Alice in Wonderland). Ne le sijajna kinematografija in trdna režija, pač pa predvsem igralska pretanjenost in neverjetna karakterna poistovetljivost, odlikujejo eno zanimivejših tovrstnih biografskih dram v zadnjih letih vsaj po odlični Frearsovi Kraljici (2006). Pri čemer ne gre (samo) za življenjepis nekega vladarja ali (zgolj) za avtentično odslikavo zakulisja britanske monarhije — temveč za sočuten prikaz notranjega boja velikega moža samega s seboj; za premagovanje zadržkov in preraščanje preživete forme vzvišene aristokratske distance.



Torej ne gre (zgolj) za film o zdravljenju jecljavosti in dramatizacijo anekdote o nekem vladarju, ki si v očeh svojega nekonvencionalnega in neizobraženega govornega terapevta od (malce preveč domačnega) vzdevka "Bertie" sčasoma prisluži spoštljivi naziv "vaše veličanstvo" (s pronicljivim prikazom trendovske propagandne vloge sodobnih monarhij in pomena medijev, kakršen je radio, med vrsticami) — temveč za navdihujoč odgovor na vprašanje: "Kdo je resnični kralj med ljudmi?" Tisti (slehernik), ki premaga lastne psihosomatske inhibicije (posledica brezčutne plemiške indoktrinacije in starševskih ambicij v otroštvu) in predsodke ob privzgojenih pričakovanjih o nujnosti socialne razslojenosti ter je naposled zmožen v dobroti podanika, "majhnega človeka", prepoznati (tudi) iskrenega prijatelja.

Get up! Y-you can't sit there! GET UP! —Why not? It's a chair. —T-that... that is Saint Edward's chair. —People have carved their names on it. —L-listen to me... listen to me! —Why should I waste my time listening to you? —Because I have a voice! —Yes, you do.

2 komentarja:

  1. Meni je bila všeč kamera, samo premikanje kamere, uporaba širokokotnih leč najbrž, popačilo sliko proti robovom. Posneto marsikje kot en majhen film, tudi zgodba majhna po eni strani, o velikih ljudeh, pomembnem času, že, na koncu velik film kakorkoli.

    > glumaški domet

    fuck you :D

    OdgovoriIzbriši
  2. I take that as a compliment. F U 2 :D

    OdgovoriIzbriši