23. jul. 2010

The A-Team (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Da ne bo dvoma: televizijsko nadaljevanko o vratolomijah moštva nekdanjih specialcev, zdaj vojnih odpadnikov, poznam. (Ne bi pa mogel ravno reči, da sem bil kdaj njen fanatičen privrženec.) Na enem od Berlusconijevih zasebnih programov smo jo Primorci mogli videti nedolgo po tistem, ko je v prvi polovici 80. let osrečevala nad instantnim adrenalinom, stilizirano kaskadersko akcijo, hudomušnimi testosteronskimi prigodami in mačističnimi robinhoodovskimi podvigi navdušene čezlužne gledalce kabelskih programov. Slovita serija scenaristično-producentskega dua Stephena J. Cannella in Franka Lupa je prejela nekaj nagrad (in tri nominacije za emmyja) in je z lahkotno humoristično-akcijsko formulo razmeroma značilen produkt osemdesetih let, ko so na televiziji kraljevale take ikone kot David Hasselhoff in njegov govoreči avtomobil ter Don Johnson v kričeče barvnih suknjičih, belih hlačah in opankah brez nogavic.



To pojasnivši (vem, star prdec sem), je torej jasno, da imam referenčno ozadje in primerjalni kontekst za vtis o celovečercu, ki je skoraj tri desetletja po nanizanki prišel na filmska platna in pod katerega se je podpisal kalifornijski režiser in scenarist Joe Carnahan (Ticker, Smoking Aces). Ta vtis je, emmm ... nekolikanj zanikrn.

Mimogrede: ali nisem modro napovedal, da se bo Liam Neeson po navdušujočem toboganu Taken (2008) še pojavljal v podobnih vlogah? Khm, khm. Eh, ta ameriška industrija, tako predvidljiva je. Tako tudi tukaj priobčeni eksplozivni streljaško-pretepaški flick (k sreči) ne skriva pretenzij, da bi bil zgolj zabavno sproščujoč, stripovsko brezmožganski, otročje enodimenzionalen poklon istoimenski nanizanki — kakor s površno genezo plitko karakteriziranih likov tudi ne prikrije očitnega vtisa, da gre po vsej verjetnosti šele za uvodno poglavje v novi celovečerni franšizi. Pa nimam nič proti tovrstnemu — hm, lahko rečemo že kar "žanru"? — infantilnih popkornov, saj so nekateri razmeroma posrečeni. (Drugi pa nekoliko manj.)



Kot rečeno: ne moti (me) toliko huronsko posmehovanje fizikalnim zakonitostim, smešni bondovski razpleti nemogočih situacij, nerodni tarantinovski pokloni eksploitacijski vizualizaciji, kot pasji piškot premočrtna premisa o ukradenih tiskovnih matricah denarja ter zaroti tajnih služb in pokvarjenih vojaških poveljnikov, obvezna klišejska romanca in vse drugo — saj se film niti za hip ne jemlje pretirano resno. Kar (me) moti, je resnično zmedena dramaturgija brez repa in glave, patetičen prikaz moralnih dilem v službi politične korektnosti, celo za nepretenciozen poletni blockbuster naivna sporočilnost, že dolgo ne več moderna montaža kratkih rezov in zmedeno poskakujoča kamera, ki očitno skuša kompenzirati boleče pomanjkanje zgodbe.

Čeprav je začetek dokaj obetaven in vpeljava likov razmeroma posrečena, brezdušna akcijada v nadaljevanju vse bolj razpada v čedalje bolj nepovezan sklop tisočkrat videnih stereotipov, za katerega nisem prepričan, ali bo celo strastnim ljubiteljem izvirne serije pogodu — ali pa bo prav te še bolj vznejevoljil.



We returned the plates, we can hold our heads high. We did the right thing. —Yeah, and look what it got us. This is bullshit. —They burned us again, Hannibal. We trusted the system, and it turned on us. —Remember boys, no matter how random things may appear, there's always a plan... kid. —I don't mean to steal your line, boss, but ... I love it when a plan comes together.

5 komentarjev:

  1. Prav težko je brati tole. Sintaksa je zoprna, ni tekoče za brati, ne vem zakaj je potrebno toliko tujk (prav nič bolj kul ne zveni) in pa čisto pretirana analiza za tak film (ki je očitno avtorju se prav zameril). Veliko težje je spisati analizo oz. opis filma na vsakomur jasen in berljiv način, kot na zapleten in kompliciran način, kjer se sprašuješ, če še avtor ve o čem piše. Film je po drugi strani prav dober in nikakor ni kup že videnih stereotipov ter zgodba nič kaj bistveno ne zaostaja za podobnimi akcijadami. Smisel je v dobri akciji in te je več kot dovolj skupaj z zabavnimi dialogi. In prav lepo izstopa med današnjimi praktično po šabloni narejenimi akcijadami. Zato ima tudi višjo oceno na imdb (saj velikokrat imdb ni za referenco vendar večinoma pa kar zna biti)

    OdgovoriIzbriši
  2. Mnja. Sicer dvomim, da veš, kaj pomeni "sintaksa", filma analiziral pa vsekakor nisem v kdovekako veliki meri. Film je dober? V redu, pač ti je dober. Meni ni. Zaostaja za marsikaterim, to je dejstvo, ali pa prav veliko akcij pač nisi videl. V bistvu se bolj ali manj strinjam samo z zadnjim delom tvojega nepotrebnega in zgolj načelnega pizdenja: IMDb res ni kakšna posebna referenca.

    OdgovoriIzbriši