26. nov. 2009

State of Grace (1990)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Terry Noonan (Sean Penn) se po mnogih letih vrne v razvpito newyorško sosesko Hell's Kitchen, med nekdanje pajdaše, kakršen je objestni Jackie Flannery (Gary Oldman), s katerim sta skupaj odraščala, in njegov starejši brat Frankie Flannery (Ed Harris), vodja cestne irske tolpe malih zločinskih rib — za katerimi spet oprezajo večji gangsterski krapi, kakršen je mafijski šef Borelli (Joe Viterelli). Terry se vnovič sreča z nekdanjo ljubeznijo, Jackiejevo sestro Kathleen (Robin Wright Penn), in je priča obračunom med zlikovci s preprodajo mamil in izterjevalci dolgov prepredene četrti, ki v očeh njenih staroselcev izginja pod nogami vsiljive generacije yuppiejev in brezkompromisnih modernih poslovnežev — čemur se nebrzdani Jackie kontroverzno zoperstavlja z umori, požigi in divjim pustošenjem po lastni soseski. To marsikdaj prekriža poslovne načrte zločinskim barakudam in mafijec stare šole Borelli z izsiljevanjem kmalu postavi Frankieja pred težko odločitev, ko se bo moral umazati s krvjo lastne družine. Nihče pa ne sluti, da tudi Terry ni tisto, za kar se izdaja, in da se je med "prijatelje" vrnil zgolj po službeni dolžnosti.


Če bi State of Grace primerjali z Botrom, ne bi kaj dosti zgrešili. Resda ni tako zelo nostalgičen, mitski, velik, nabit s folkloro in širok, kar pa ne pomeni, da se ne loteva zelo podobnih stvari in da mu ne gre izvrstno od rok. Jebat ga, State of Grace je moderni Boter. [...] Čista odrešitev, kjer se Sean Penn opere vseh grehov in se požvižga na dejstvo, če bo preživel. Isto je z gledalci, vseeno jim je, če bo preživel. —Iztok

Sean Penn je imel za seboj že nekatere filmske uspešnice in nadvse spodobne vloge, denimo Foleyjevo dramo At Close Range (1986), sloviti Colors (1988) režiserja (in igralca) Dennisa Hopperja ter de Palmovo vojaščino Casualties of War (1989), in je še naprej prepričljivo gradil svoj glumaški razpon ter nakazoval, v kako briljantnega igralca se razvija. Vendar mu tokrat predstavo vseeno ukrade odlični Oldman v eni svojih markantnejših zgodnjih vlog, ki po posrečeno razdelanih likih v glasbeni biografiji Sid and Nancy (1986) ter komični drami Rosencrantz & Guildenstern Are Dead (1990) tudi temu izjemnemu angleškemu karakternemu igralcu napoveduje bleščečo glumaško prihodnost.



Akcijska kriminalna drama ob vzdušno avtentični in živopisano patinirani kinematografiji prinaša dokaj uveljavljeno (s konceptom ameriških vesternov navdihnjeno) formulo zgodbe o lokalnem zločinskem podzemlju in moralnih dilemah njegovih likov, ki se sprašujejo o svoji lojalnosti. Sicer (po mojem) nima kaj iskati ob boku istega leta posnete Scorsesejeve mojstrovine Goodfellas (1990) — razen kultnega Coppolovega Botra (1972) in nesmrtnega Leonejevega epa Once Upon a Time in America (1984) bržčas najboljše gangsterijade vseh časov s podobnim časovnim prerezom odraščanja in karakterno študijo etičnih načel — a mu pravi pečat daje uravnotežena zasedba (med drugimi John Turturro, John C. Reilly) in nepretenciozno verodostojni igralski performansi, ki za omenjenimi legendami (mestoma) niti ne zaostajajo veliko.

1 komentar:

  1. Sean Penn je odličen igralec, po mojem mnenju eden izmed treh najboljših te dni. Filma sicer nimam več v spominu, zato ga ne morem komentirati, me je pa opis zagotovo dovolj pritegnil, da si ga (ponovno?) ogledam v najkrajšem možnem času.

    OdgovoriIzbriši