17. jul. 2009

The Devil's Rejects (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Robert Bartleh Cummings, bolj znan kot Rob Zombie — ustanovitelj, vokalist in umetniški vodja ameriške težkometalne skupine White Zombie (po filmu iz leta 1932 z Belo Lugosijem) — je leta 2003 navdušil privržence tovrstne glasbe in žanra s svojim režijskim prvencem House of 1000 Corpses. V neznosno brutalen poklon filmskim eksploitacijam iz sedemdesetih ter kultom kot The Texas Chainsaw Massacre (1974) je razen udarne glasbene podlage (v živopisani fantazmagoriji vseh mogočih B-movie klišejev) vnesel predvsem morbidno ikonografijo strastnega privrženca horror zvrsti in heavy metal simbolike: izrojeno, incestno družino psihopatskih kmetavzarjev, fascinacijo nad kulti, satanizmom in psihopatologijo, bizarno izkrivljene proizvode rockovske subkulture in seveda v krvavo nasilje zavit statement metafore o uporniških izobčencih politično korektne, sprenevedave in osladno indoktrinirane mainstreamovske (ameriške) družbe. Bolj kot dramaturgija ga je zato krasila šokantna vizualna podoba in bolj kot karakterizacija nepopisno ostudnih likov umetniška videoinštalacija, podprta s sadomazohizmom, cineastičnimi motivi serijskih morilcev in drugimi satiričnimi odsevi strahov vulgarnega zahodnjaškega potrošništva.



V kalejdoskopu stripovsko grotesknih pojav najbolj izstopajo liki, ki se vračajo tudi v nadaljevanju, v prevodu naslovljenem Satanov klan — recimo izprijeni klovn "kapitan Spaulding" (Sid Haig, po glavnem liku Groucha Marxa v komediji Animal Crackers iz leta 1930) in drugi člani razvpite družine rdečevratnikov Firefly: brat Otis (Bill Moseley) in sestra Baby (režiserjeva soproga Sheri Moon Zombie), opolzka matrona "mama Firefly" (Leslie Easterbrook) in arhetipsko iznakaženi velikan Tiny (Matthew McGrory). Nič manj pokvarjeni in čudaški niso niti predstavniki zakona, recimo sadistični šerif Wydell (William Forsythe), ki mu slepo maščevanje za bratovo smrt zamegli razum, umazani najeti morilci brez kakršnihkoli moralnih zadržkov (Danny Trejo) in celo njihove naključne žrtve (veteran Geoffrey Lewis), med katerimi ni niti enega simpatetičnega in sočutje vzbujajočega lika. Zato se na prvi pogled zdi, da je Zombiejev namen zgolj slikovit videospot prikaza gravža in gorja, ob ustreznih vsebinskih poklonih kultom kot sloviti Cravenov The Hills Have Eyes (s katerim si v eni od vlog celo deli slavnega Michaela Berrymana), Peckinpahov Divja horda (1969) ali Pennov Bonnie in Clyde (1967) ter s ciničnim epilogom legendarne hilbilijevske balade Free Bird, zavitim v prispodobo romantično dekadentne samouničevalnosti slovitega nihilističnega Scottovega hita Thelma in Louise (1991).

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Po sprejemu in spodbudnem izkupičku prvega filma so pri produkcijski hiši Lionsgate ponudili Zombieju, da bi napisal in režiral njegovo (neuradno) nadaljevanje, pri čemer se je razen neizprosne road-movie western zgodbe o brezkompromisnih izobčencih odločil za bolj surovo, realistično vizualno podobo, pri kateri v izpranih zrnastih odtenkih in hitrih prekrivajočih rezih nedodelanih prizorov uporablja digitalno kamero iz roke izkušenega snemalca Phila Parmeta. Ob pomanjkljivem razvoju zgodbe in likov (ki pa so v svoji sprevrženi neposrednosti sarkastično zabavni), nekaterih hitro pozabljivih performansih ter pomenljivo pretiranih vzorcih je dejstvo, da bodo Devil's Rejects in njegov prejšnji film — ki se z iztegnjenim sredincem in robato zunanjostjo ameriške južnjaške eksotike rogata sterilni konvencionalnosti in družbenim normativom sprejemljivega — cenili zlasti privrženci glasbe in kinematografije tega kontroverznega filmskega ustvarjalca (oba filma sta prerasla v instantni kult). Seveda ga ne gre jemati preresno; njegova ekscesa vendarle prinašata skrajno satirični črnohumorni homage za ljubitelje žanra, ki se muzajo ob grozljivo makabrični predstavi in tarantinovsko sočnih dialogih tega nepretencioznega avtorskega grindhousa, vedoč, da gre zgolj za ironični namig, prevaro (kvazi)subverzivnega trendovskega showbusinessa.



What's the matter, kid? Don't ya like clowns? Don't we make ya laugh? Aren't we fuckin' funny? You best come up with an answer, cos I'm gonna come back here and check on you and your momma and if you ain't got a reason why you hate clowns, I'm gonna kill your whole fucking family.
Sedaj ni nič drugače, le da ne gre za rimejk, marveč za povračilni udarec, za ricochet zloglasni familiji, ki je klala v prvem delu. [...] Pač še ena krvava, brutalna, morbidna in ogabna grozljivka, ki misli, da lahko kri in meso nadomestita srh in grozo. —Iztok

Film je posvečen prezgodaj umrlemu igralskemu orjaku McGroryju (1973—2005), ki je bržčas najbolj ostal v spominu z ganljivim likom velikana Karla v Burtonovi fantastični alegoriji Big Fish (2003). Heavymetalski enfant terrible Rob Zombie pa ne miruje in po dokaj mlačno sprejetem rimejku legendarnega Carpenterjevega slasherja Halloween (2007) že pripravlja priredbo njegovega sequela in celo kopico drugih projektov.

3 komentarji:

  1. Moram reči, da dotični film v spominu nosim kot enega najbolj ekscesnih, brutalnih, patološko izpirjenih produktov kinematografije zadnjih let. Strinjam se z oceno, izdelek je lep poklon različnim filmskim obdobjem in stilom, nima pa dorečene zgodbe in ni "za dol past" posnet; tovrstna nepretencioznost Zombiejevo ustvarjanje po mojem mnenju recimo tudi oddaljuje od vrlin te sorte "zblojenega" Peckinpaha.

    OdgovoriIzbriši
  2. Se strinjam, bodisi da gre za Zombieja, Tarantina ali Neila Marshalla - poklon je vendarle le posnemanje izvirnika, zato dotične reciklaže nikoli ne bodo dosegale statusa originalov in legend, kakršna je Peckinpah. So pa nekatere med njimi kljub vsemu posrečene in nekako sprevrženo zabavne, ampak ponavljam, predvsem za privržence žanra.
    Jasno, da sem med njimi. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. meni je bil zelo zabaven :) liki pa so neverjetne pojave heh

    najboljši prizor je tam, ko ga vpraša, če bi pofukal njegovo sestro pa reče ne pa ga vpraša: are you a faggot? \o/

    OdgovoriIzbriši