30. maj 2009

The Ring (2002)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Before you die, you see the ring...

Ameriški režiser (poljskega rodu) Gore Verbinski, ki je opozoril nase že z burlesknim mišolovom Mousehunt (1997) in komično akcijsko pištoljado The Mexican (2001), pozneje pa zaslovel predvsem z disneyjevsko pustolovsko franšizo Pirati s Karibov, je leta 2002 v kinematografe silovito udaril s transcendenčno grozljivko Krog. Sprva so le največji privrženci žanra vedeli, da gre pravzaprav za predelavo filma priznanega japonskega režiserja Hidea Nakate in scenarista Kōdžija Suzukija, za katerim je stala celotna cineastična antologija. Začelo se je že z njegovim predhodnikom Rasen (1998), kultnemu リング Ringu (1998) pa so nato sledili še televizijska nadaljevanka, filmsko nadaljevanje Ringu 2 (1999), korejski The Ring Virus (1999), prednadaljevanje Ringu 0: Bâsudei (2000), pa še kaj.



Po Suzukijevih zgodbah adaptirani filmi prikazujejo značilne daljnovzhodne motive družbene problematike in krize tradicionalne družine, seveda pospremljene s folklornim likom maščevalnega duha (v žalobno belo barvo oblečenega) umrlega dekleta. Gre za simbolične kulturne in urbane arhetipe, ki so zahodnjaškim gledalcem razmeroma tuji, celo nerazumljivi in nenavadni. Namen Verbinskega je bil (očitno) ta, da bi motive in vzorce ne samo kopiral in predelal, marveč celostno lokaliziral v cineastično zahodnjaško okolje s kontekstom, ki bi bil nekoliko bolj domač.

Deloma mu je to uspelo, žal pa nekoliko zaškriplje pri igralski zasedbi, predvsem pa pri dramaturgiji. Verbinski stavi na suspenz, srhljivo surrealistično atmosferičnost in strašljivo vzdušje odmaknjenosti (zamotano v vizualizacijo hladnih barv in subliminalno kadriranje kratkih rezov), in resnici na ljubo mu v nekaterih prizorih uspe pošteno naježiti kožo (I saw her face!). Škoda le, da nista s scenaristom Ehrenom Krugerjem (v sodelovanju z avtorjem knjige Suzukijem) nekoliko bolje razvila filmske zgodbe, saj v njej zijajo številne, sčasoma zelo moteče luknje in slepe ulice. K neprepričljivosti deloma pripomorejo še liki, npr. nedoumljivi deček Aidan (David Dorfman), ki je skorajda še bolj grozljiv od zlobne Samare (Daveigh Chase), ter njegova mati Rachel (Naomi Watts) in oče Noah (Martin Henderson), katerih interakcija težko pričara vtis pristnih družinskih odnosov (čeprav sta starša ločena). Na srečo vsaj veteran Brian Cox kot konjerejec Richard Morgan pusti dovolj srhljiv vtis, da nekoliko dvigne povprečje igralskega performansa.



Urbana legenda o videokaseti, ki v sedmih dneh ubije vsakogar, ki si ogleda njene bizarne in moteče prizore, se začne obetavno in solidno stopnjuje napetost do vrhunca, ki pa je razmeroma mlačen, nekako prisiljen in pusti še več odprtih vprašanj. Koncept o maščevalnem duhu, ki — v nasprotju s stereotipnimi katarzičnimi razpleti podobnih zgodb, ki v trenutku razodetja pomirijo mrtvo dušo in ji omogočijo večni spanec — tudi po odrešitvi ne odneha, je do neke mere izviren; lik srhljive deklice Samare pa je — vsaj v primerjavi z njeno ustreznico Sadako iz izvirnika — premalo strašljiv in čudno spreminjajoč (velikost, postava), njena zgodba pa okorno zamotana v številne nedoslednosti in nepotrebne skrivnosti.

Adaptacija Verbinskega je sprožila obdobje cele plejade rimejkov azijskih grozljivk: ameriški The Grudge (2004) Takašija Šimicuja tako posnema japonski Ju-on 呪怨 The Grudge (2002) taistega režiserja, nadaljevanje The Grudge 2 (2006) je odgovor na Ju-on 2 (2000), temačni Dark Water (2005) podobno kopira japonskega Honogurai mizu no soko kara (2002) režiserja Hidea Nakate in pisca Kōdžija Suzukija, telefonska srhljivka One Missed Call (2008) posnema japonski Chakushin ari (2003) slovitega režiserja Takašija Miikeja, ameriški The Eye (2008) kopira daljnovzhodni Gin gwai (2002) bratov režiserjev Pang, ameriški Mirrors (2008) režiserja Alexandra Aje se zgleduje pri južnokorejskem Geoul sokeuro (2003), The Uninvited (2009) pa pri znamenitem Janghwa, Hongryeon (2003).

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Krog poskrbi za marsikateri poskok in trenutek mučnega nelagodja, zlasti ob (prvem) solo ogledu v temi; njegovi groteskni prizori igrajo na noto gledalčevega praznoverja in globokih nezavednih strahov. Mirne vesti in brez zadržkov trdim, da v tem smislu film režiserja Verbinskega kljub vsemu sodi med najboljše rimejke azijskih grozljivk; vsi drugi so povečini nespretne in patetične reciklaže že tako ali tako ne preveč izvirnih zgodb o duhovih, ki so se že zdavnaj začele ponavljati. Žal pa ga bodo zaradi nedodelanosti dramaturgije in drugih spodrsljajev cenili predvsem ljubitelji žanra. Med katere se sicer prištevam tudi sam, a sem vseeno (ali pa prav zato) prepričan, da bi bilo mogoče posneti bolj celovit in konsistenten film — rimejk gor ali dol. Vsekakor si ne morem kaj, da ne bi (vsaj privržencem grozljivk) kot referenco priporočil japonskega izvirnika.

Film je leta 2005 dobil nadaljevanje The Ring Two, pod katerega se je (žal) podpisal kar režiser japonskega izvirnika Hideo Nakata, ki pa je za razliko od ameriškega predhodnika pogorel tako v blagajnah kot tudi med ljubitelji tovrstne kinematografije.

5 komentarjev:

  1. The Ring je film, ki je v meni tistega leta pustil kar veliko strahu. Res, že tako nisem horror fan, sem bolj šibkega srca, tale film me je pretresel do temeljev. Spomnim se, da sem se v kino dvorani večkrat stresel kot šiba na veji.

    Pri nadaljevanju pa sem se tresel zaradi neumnosti, ki so krasile celotno delo.
    Je pa res, da originalna serija pusti še nekoliko večji in močnejši vtis, ne toliko zaradi strahu, ampak bolj zaradi japonskega načina filmskega izražanja.

    OdgovoriIzbriši
  2. Nekoliko v zadregi tudi jaz priznam, da je tudi mene tale (ameriški) Ring pretresel, ima nekaj bizarnega in disturbingly strašljivega v sebi, da deluje direkt na psiho. Šele potem sem si ogledal japonsko verzijo, kateri vsa čast, ampak me ni tako prestrašila - ker arhetipi in simbolični motivi preprosto preveč tuji, da bi nam zlezli v podzavest.

    OdgovoriIzbriši
  3. rajsi pogledajte scary movie 3 kjer je tudi samara ampak je bolj smesno

    OdgovoriIzbriši
  4. Poznam vse štiri Scary Movie in so mi bolj dolgočasni kot ne, moja najljubša scena pa je tale uvod v drugi film. :)

    OdgovoriIzbriši