11. maj 2009

The Long Kiss Goodnight (1996)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Priljubljeni Renny Harlin, ki se je kot Lauri Mauritz Harjola rodil na Finskem, se je v Hollywoodu uveljavil predvsem kot režiser lahkotnih in zabavnih akcionerjev. Čeprav se je med drugim leta 2004 preizkusil v nič kaj posrečenem prequelu Izganjalca hudiča Exorcist: The Beginning (potem ko je nasledil med snemanjem umrlega Johna Frankenheimerja), so med njegovo filmografijo zapisane nekatere solidne testosteronske akcije, denimo eksplozivna streljačina Die Hard 2 (1990), adrenalinska plezavščina Cliffhanger (1993), piratska mečevalščina Cutthroat Island (1995) ter podvodna klavščina Deep Blue Sea (1999). V gusarščini iz leta 1995 je prvič namenil glavno vlogo svoji tedanji ženi Geeni Davis (Beetle Juice, The Accidental Tourist, Thelma & Louise), a film niti približno ni doživel takega sprejema kot leto pozneje Poljub za lahko noč (z Davisovo), Harlinu osebno menda celo najljubši film. Čeprav je s proračunom 65 milijonov prinesel razmeroma skromnih 90 milijonov zaslužka (in za nekaj časa pošteno zavrl glumaško kariero oskarjevke Geene Davis), je naletel na pozitiven odziv občinstva in kritiške srenje, kjer je bil celo deležen nekaterih filmskih nominacij.



K temu nedvomno veliko prispeva duhoviti scenarij in dialogi v 90. letih enega najbolje plačanih hollywoodskih piscev, Shana Blacka (franšiza Lethal Weapon, Last Action Hero, Kiss Kiss Bang Bang), zlasti pa nenavadno privlačni in zanimivi igralski duo Davisove in Jacksona. Posebej slednji je huronsko zabaven v vlogi jezikavega, gizdalinskega zasebnega detektiva, ki se nehote zaplete v obsežno zaroto tajnih vladnih služb in neizprosnih morilcev, ki strežejo po življenju svoji nekdanji stanovski kolegici.

Samantha Caine (Geena Davis) živi običajno življenje učiteljice v manjšem ameriškem kraju, potem ko je pri nesreči ob poškodbi glave doživela popolno amnezijo, ki ji zamegli spomin na vso preteklost do trenutka, ko se ji je rodila hči. Vendar ji, kakopak, nekdanji nasprotniki ne privoščijo blaženosti pozabe in anonimne lagodnosti podeželske idile, saj je bila z imenom Charlene "Charly" Baltimore vrhunska morilka tajne vladne službe in si je (med drugim tudi s svojim neznosno ciničnim značajem) nakopala marsikaterega sovraga. Ko ji eden od teh ugrabi hčer, se s pajdašem Mitchem (Samuel L. Jackson) lotita njenega reševanja in obračunavanja z njeno nasilno preteklostjo enkrat za vselej.



Razmeroma preprosta in premočrtna dramaturgija (ki se z likom ženske morilke seveda zgleduje pri motivih Bessonove Nikite, pa še kje) z dokaj klišejskim razpletom kljub vsemu poskrbi za nekaj nadvse zabavnih pripetljajev. Razen vedno sijajnega Briana Coxa v vlogi nekdanjega mentorja pa je igralska zasedba med negativci zgolj pogojno zadostna; otožno letargični velikan David Morse (Twelve Monkeys, Contact, The Green Mile, Proof of Life, Disturbia) me v vlogi slabega fanta nikoli ni uspel prepričati, kot tudi ne Craig Bierko (Scary Movie 4, Superhero Movie), notorično overacting čedni deček pretežno nizkoproračunskih filmskih projektov.

Na srečo karizmatična Davisova in Jackson rešujeta akcijsko-komično dramo s solidno interakcijo (in celo s politično nekorektnimi medrasnimi spolnimi namigi — hm, gre nemara tukaj iskati vzrok za skromen uspeh filma?), črnim humorjem, posrečeno sarkastičnimi dovtipi in nekonvencionalnim pajdaštvom, ki nazadnje poskrbi za dovolj fluidno dveurno zabavo, vsaj med privrženci žanra pokončno umirajočih kratkočasnic.

4 komentarji:

  1. haha stari, kako si se pa na ta film spomnil :D tega sem enkrat pred leti gledal na poptv, vendar se mi je kar dobro vtisnil v spomin hehe :D


    geena davis mi je bila takrat neizmerno hot :P

    OdgovoriIzbriši
  2. Se ti oglašam, ko sem te ravno opazila pri temi o tem, da je bloganje resna stvar ...

    Vidim, da si "filmoljub", jaz pa sem "knjigoljubka", včasih kakšno predstavim, toda vidim, da za nekatere ljudi morajo biti knjiga nekako zabava, zame so pa resna stvar ... tudi berem take, bolj ali manj "resne" knjige ...

    Vse dobro tebi! :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ana, najlepša hvala. :)

    Ti povem nekaj? Težko si predstavljam ljubitelja filmov, ki mu ne bi bile (vsaj kolikor toliko) blizu tudi knjige in seveda glasba, torej tri največje zvrsti umetniškega in avtorskega izražanja. Tudi sam sem velik ljubitelj obojega, torej sem knjigoljub in glasboljub, ampak ker eno od teh zvrsti opravljam po službeni dolžnosti, se za konjiček in za sprostitev poklicnih deformacij na blogu posvečam izključno filmu.

    OdgovoriIzbriši