16. nov. 2008

Secret Window (2004)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Uveljavljeni pisatelj Mort Rainey (Johnny Depp) se za nekaj časa umakne v samotno kočo ob jezeru v nekem zakotnem kraju, da bi v miru napisal svoj naslednji roman, ko okleva s podpisom ločitvenega sporazuma, ki bi tudi uradno končal njegov propadli zakon. Daje ga malodušje, ki ga utaplja v alkoholu, ter mučna ustvarjalna blokada, ko na njegova vrata nekega dne potrka čuden možakar po imenu John Shooter (John Turturro), ki ga obtoži, da mu je nekoč ukradel zamisel za eno svojih zgodb. Pusti mu rokopis, za katerega Mort osupel ugotovi, da se dejansko (skorajda) ujema z njegovo novelo Skrivnostno okno izpred nekaj let. Nejevoljni pisec noče priznati, da si je kdaj lastil tuje zasluge, vendar se srhljivi prišlek, ki z vsakim srečanjem postaja vedno bolj nasilen, ne da kar tako odgnati. Z Mortovo (skoraj) bivšo ženo (Maria Bello), njenim novim izvoljencem (Timothy Hutton), njuno hišo in z drugimi ljudmi, ki obkrožajo ali zgolj poznajo naraščajoče zmedenega pisatelja, se začnejo dogajati sila nenavadne, grozljive stvari.
Le kdaj bo Johnny Depp, ki še vedno misli, da igra Pirata s Karibov, ugotovil, da grozljivke niso zanj. Tega ni vedel v Nočni mori v ulici Brestov, kjer ga je Freddy Krueger povlekel v posteljo, v Devetih vratih, kjer ga je napadel hudič, v Brezglavem jezdecu, kjer so mu hoteli odsekati glavo, in v Astronavtovi ženi, kjer so iz njega na Marsu naredili kopijo in ga poslali nazaj na Zemljo. —Iztok



Psihološki trilerji, kjer razcepljene osebnosti shizofreničnega protagonista kreirajo lastne like, niso prav redki in tvorijo skoraj nekakšen podžanr; na misel takoj pridejo osvežujoči Haute Tension (2003) mladega francoskega režiserja Aje ter sijajna Fincherjev Fight Club (1999) in Mangoldov Identity (2003). David Koepp, sicer odlični scenarist pri nekaterih izjemnih filmskih uspešnicah priznanih režiserjev (Death Becomes Her, Carlito's Way, Snake Eyes, Stir of Echoes, Panic Room, War of the Worlds), se je tokrat tudi sam v režiserskem stolčku lotil adaptacije istoimenske zgodbe iz zbirke štirih novel Four Past Midnight slovitega Stephena Kinga in uspelo mu je izdelati zanimivo, napeto in vzdušno cineastično izkušnjo. Odkrito rečeno, k temu še najbolj prispevata odlična Depp in Turturro, ki ob ne povsem izvirnem ali nepričakovanem končnem preobratu v film vendarle vneseta napeto konfrontacijo in sijajno karakterizacijo svojih likov; kar je precej več, kot lahko (razen redkih izjem) trdimo za večino filmov, posnetih po Kingovih romanih.

You know, the only thing that matters is the ending. It's the most important part of the story, the ending. And this one... is very good. This one's perfect.

7 komentarjev:

  1. Ti in tvoji ekstremi. Film vsekakor ni porazno slab, kakšen hud presežek pa tudi ne. Zanimiv je zgolj zaradi Deppa in Turturra, kar sem tudi napisal.

    OdgovoriIzbriši
  2. Redke izjeme so seveda Shawshank Redemption, Green Mile, Stand By Me, Misery (in pa, zanimivo, The Mist), všeč mi je tudi miniserija The Stand in do neke mere tudi It.

    Zraven pa ne štejem Kubrickovega The Shining, ker se v določenih pogledih zelo oddaljuje od knjige (sicer je veliko let kasneje King sam napisal ("popravil") scenarij za miniserijo, ampak to je že druga zgodba).

    OdgovoriIzbriši
  3. Se strinjam. Green Mile me osebno sicer ni tako zelo navdušil, The Mist oz. Darabont pa me je bolj kot ne celo razočaral; med najboljše filme, posnete po Kingu, zaenkrat štejem Carrie, Misery in The Shining.

    OdgovoriIzbriši
  4. Med najslabše pa zagotovo Sleepwalkers!

    OdgovoriIzbriši
  5. Ne pozabimo "briljantnega" Dreamcatcherja (2003), kjer sem ob prizoru, ko eden od protagonistov komunicira tako, da govori v pištolo, kot bi imel na ušesu mobilca, dejansko nameraval oditi iz kina. Potem mi je bilo žal, da tega nisem tudi zares storil. Sožalje Morganu Freemanu, ki (med drugimi) igra v tem zmazku.

    OdgovoriIzbriši
  6. Film je porazno slab. tako kot vse grozljivke, kjer igra Depp.
    Carrie zam eni le najboljši King, marveč tudi moja top grozljivka. Nekaj podobnega velja za The Shining. The Green Mile je bil meni dolgočasna pizdarija, The Mist pa me je zadel s koncem.
    Stand By Me in Kaznilnica odrešitve sta hudo dobra.
    Sleepwalkers pa so mi bili prav tako zelo kul.
    In da ne pozabim, Dreamcatcher je žalitev za Kinga in za žanr. Ena najslabših grozljivk vseh časov.
    Pa pozabili ste na Mačje pokopališče in Cuja, ki prav tako nista bla slaba. Kot serija It in tisto kurčev klovn. Maximum Overdrive pa tudi ni kaj posebnega.

    OdgovoriIzbriši