2. sep. 2008

The Fugitive (1993)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Upam si trditi, da je ameriški producent in režiser Andrew Davis med najbolj zaslužnimi za vzpon filmske kariere karizmatičnega Tommyja Leeja Jonesa. Po tistem, ko je Davis snemal akcijske streljačine s Chuckom Norrisom in policijske pretepačine s patetičnim Stevenom Seagalom, je Tommy Lee prvič nastopil v njegovem krimiču The Package (1989) ob starem mačku Genu Hackmanu, nekaj let zatem pa ga režiser že postavi na letalonosilko, kjer je bebavega Seagala kot negativec oblegal v eksplozivnem hitu Under Siege (1992). Tam je nedvomno naredil velik vtis (za razliko od tepčka Štefana), saj ga Davis že leto zatem nažene v policijski pregon v svojem akcijskem trilerju The Fugitive, kjer je kot zvezni šerif Samuel Gerard tesno za petami enako inteligentnemu, iznajdljivemu ubežniku, sicer zdravniku, uglednemu kirurgu, obtoženemu hladnokrvnega umora svoje žene iz koristoljubja. Tommy Lee tukaj oblikuje svoj pozneje značilni igralski lik prekaljenega, odločnega dedca, ki pod slaboritnostjo skriva svojo nežnejšo in bolj sočutno plat.



What I want from each and every one of you is a hard-target search of every gas station, residence, warehouse, farmhouse, henhouse, outhouse and doghouse in that area. Checkpoints go up at fifteen miles. Your fugitive's name is dr. Richard Kimble. Go get him.

Nasprotno pa je bil Harrison Ford tedaj že nesporna filmska zvezda. Po stranskih vlogah v kultnem Lucasovem American Graffiti (1973) in Coppolovem The Conversation (1974) sta ga oba režiserja še enkrat angažirala, prvi kot Hana Sola v eni najbolj uspešnih filmskih franšiz vseh časov Star Wars (1977), drugi pa v najboljšem vojnem filmu vseh časov Apocalypse Now (1979). Po prvem indianajonesovskem hitu Raiders of the Lost Ark (1981) in še enem nesmrtnem sci-fi kultu Blade Runner (1982) je šla Fordova kariera le še navzgor s filmi Witness (1985), Frantic (1988), Working Girl (1988), Presumed Innocent (1990) in Patriot Games (1992), kjer je v še eni akcijsko kriminalni franšizi (posneti po romanih Toma Clancyja) prvič zaigral lik specialista pri CIA Jacka Ryana.

Po priljubljeni istoimenski televizijski nadaljevanki iz konca 60. let posneti Begunec (ustreznejši slovenski naslov bi sicer bil Ubežnik) je klasični blockbusterski hiperdinamični hit, ki navdušuje z nenehno akcijo (dasiravno je kakšen pripetljaj pošteno pretiran), genialnimi domislicami izmuzljivega protagonista (ki niso mcgyversko neverjetne, temveč prepričljivo realistične) ter duhovitimi dialogi cinično očetovskega zveznega šerifa in njegove ekipe (v kateri izstopata igralca Tom Wood in Joe Pantoliano), s pomenljivim farmacevtsko kapitalističnim ozadjem ter z dovršeno dramaturgijo, izvrstno kinematografijo in s posrečeno zvočno podlago. Za razliko od rambovskih in diehardovskih jeklenih herojev (da ne omenjam butca Seagala) je dr. Richard Kimble verodostojen in všečen lik izobraženega, omikanega, nevpadljivega slehernika, ki se v spletu nenaklonjenih okoliščin po lastni pameti znajde, kakor najbolje zna. Begunec daje zato vtis inteligentnega, nepodcenjujočega, zabavnega, do konca napetega filma s sijajno karakterizacijo fascinantnih filmskih likov.



Med temi najbolj blesti Jones, ki je prejel celo oskarja za stransko moško vlogo. Film je dobil še bafto za zvok, bil je nominiran za šest oskarjev in tri bafte ter prejel še številna druga pomembna filmska priznanja. Ekipa zveznih šerifov z Gerardom na čelu pa se še enkrat znajde za petami ubežnika Wesleyja Snipesa v neuradnem (in žal precej slabšem) nadaljevanju U.S. Marshals (1998).

p.s. Sem omenil, kako debilen (mi) je Steven Seagal?

Ni komentarjev:

Objavite komentar