17. jul. 2008

Full Metal Jacket (1987)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Ameriški režiser, scenarist in producent Stanley Kubrick (1928—1999) je bil za nekatere filmski genij in vizionar, za druge kontroverzni, paranoični čudak, za tretje pa precenjeni in preprosto ubrisani cineastični ekscentrik. Kakorkoli že, njegovega vpliva na kinematografijo in režiserje (recimo na Scorseseja, Spielberga in R. Scotta), posnemovalcev in množice fanatičnih privržencev, ni mogoče zanikati. Med njegovimi avtorskimi deli so nesmrtne, kultne filmske umetnine, kot Spartacus (1960), Lolita (1962), Dr. Strangelove (1964), A Space Odyssey (1968), A Clockwork Orange (1971), The Shining (1980) ter Eyes Wide Shut (1999).

Ni ga toliko odlikovala izjemno plodna ustvarjalnost (vsega skupaj je režiral 16 filmov), pač pa poseben, neponovljiv pristop, svojevrstna koreografija in postavitev kadrov, ter vizualno in scenaristično unikatna filmografija. Njegovi filmi so podobni bizarnim sanjam, so simbolizma in metafor polne alegorije, nadrealistične družbeno-politične satire in freudovski prerez podzavesti protagonistov. Njegovi liki so pogosto nedorasli, nezreli, včasih blazni in k nasilju nagnjeni moški; ženske so marsikod medle in zmedene spremljevalke, zgolj funkcija in prirastek moškega. V filmih velikokrat prevladujejo teme paranoje, norosti, protislovnosti, absurdnosti in nesmiselnosti; ter implicitno izražene, podzavestne, potlačene, v namigovanja in kletvice zavite, sprevržene spolnosti.

Vse to nemara kaj pove o Kubricku samem, kot tudi njegov notorično hladen, zlovoljen odnos do (nekaterih) igralcev in pa manični strah pred ideologijo komunizma (osebno je prepovedal predvajanje in distribuiranje svojih filmov v vseh obstoječih ali nekdanjih komunističnih in socialističnih režimih). Da gre za kontraverzno, nevrotično osebnost, se kaže tudi v scenariju in naraciji ter vizualizaciji njegovih filmov. Pogosto so to razdrobljene, šibko povezane epizode z močnim učinkom, prepletene z navidez nesmiselnimi in nerazumljivimi dogodki. Kamera je na trenutke dokumentaristična, veristična, potem pa spet nazorno secirajoča, upodobljajoč portrete protagonistov, ki so vsi po vrsti neusmiljeno eksplicitni in se z nepozabnimi dialogi globoko zarežejo v spomin gledalca.



Full Metal Jacket* je filmska adaptacija knjige The Short-Timers, avtobiografskega romana nekdanjega marinca Gustava Hasforda. Ob Coppolovi Apokalipsi (1979), Ciminovem Lovcu na jelene (1978) in Stoneovem Vodu smrti (1986) ga uvrščajo med najbolj markantne (proti-vojne) filme o absurdnosti ameriškega vojaškega posega v Vietnamu. Zgodba v dveh delih spremlja zabavljaško sarkastičnega, Johna Waynea oponašajočega, izobraženega vojaka "Jokerja", ki se (podobno kot Charlie Sheen v Platoonu) prostovoljno prijavi k ameriškim marincem, ker je "hotel biti prvi v ulici, ki bo ubil pripadnika starodavne azijske kulture". A najprej mora skozi boot-camp, neusmiljeno urjenje v oporišču marincev, kjer rekrute v prave vojake oblikuje neizprosni, žaljivi, trdi (a "pravični"), arhetipski drill-inštruktor, narednik Hartman (Ronald Lee Ermey).

Because I am hard, you will not like me. But the more you hate me, the more you will learn. I am hard, but I am fair! There is no racial bigotry here! I do not look down on niggers, kikes, wops or greasers. Here you are all equally worthless!

Hartmanova naloga je jasna: skozi skrajno ponižanje izničiti ego posameznikov in jim vcepiti kolektivno zavest o lojalnosti in vojaški poslušnosti, da bi jih spremenil v ubijalske vojne stroje.

Holy dog shit. Texas? Only steers and queers come from Texas, Private Cowboy.** And you don’t look much like a steer to me so that kinda narrows it down. Do you suck dicks?

V tej trdi in kruti vojaški indoktrinaciji se naivni, dobrohotni, debelušni vojak Lawrence, "Gomer Pyle" (Vincent D' Onofrio, ki se je za to vlogo načrtno zredil za 36 kg), psihično zlomi in prav zadnjo noč pred razporeditvijo novih marincev v Vietnam v navalu blaznosti dokončno obračuna s svojim mučiteljskim vojaškim inštruktorjem.

What is your major malfunction, numbnuts? Didn't Mommy and Daddy show you enough attention when you were a child?



Drugi del nekaj mesecev pozneje spremlja vojaka "Jokerja" (Matthew Modine) v vlogi poročevalca vojnega časopisa, ki z napisom "BORN TO KILL" na čeladi in mirovnim simbolom na srajci v urbanem zaledju Vietnama zbira prispevke za svoje novinarsko delo. Po zaostritvi spopadov po naključju zaide v vod, ki mu poveljuje njegov sotrpin z vojaškega urjenja "Cowboy", in končno se mu tudi uresniči želja po tem, da bi se udeležil pravega spopada. Pri tem doživi moralno preobrazbo in skozi vrsto preizkušenj dojame vso kontradiktorno nesmiselnost svojega početja; vojna ga je posrkala vase in postala sama sebi namen. Nakar se, prepevajoč vadbeno pesem o mišku Mikiju, v surrealističnem, groteskno morastem zadnjem prizoru s soborci poda v noč, ob demonskih zvokih Paint It Black legendarnih Rolling Stonesov.

My thoughts drift back to erect nipple wet dreams about Mary Jane Rottencrotch and the Great Homecoming Fuck Fantasy. I am so happy that I am alive, in one piece and short. I'm in a world of shit... yes. But I am alive. And I am not afraid.

Najsi so komu Kubrick in njegovi umotvori všeč ali ne, je film nepozabna, provokativna, brutalna politična in moralna satira, ostra in kontroverzna kritična farsa ameriške instantne hollywoodsko-zabavljaške paradigme ter kot ena najbolj pronicljivih (proti)vojnih dram izjemno aktualen film še (zlasti) dandanes.
* Full metal jacket: bojni naboj kalibra 7.62 mm za puško v ohišju iz bakrene ali jeklene zlitine z votlo konico, ki omogoča večjo hitrost izstrelka kot klasična svinčena krogla.

** Verjetno parafraza podobnega dialoga drill-inštruktorja narednika Foleyja (Louis Gossett Jr.) v filmu An Officer and a Gentleman (1982): "Only two things come out of Oklahoma. Steers and queers. Which one are you, boy? I don’t see no horns. You must be a queer."

2 komentarja: