11. apr. 2008

Cabin Fever (2002)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●○○○○○○○

Američan Eli Roth je najbolj očitno s Hostelom (pa tudi z vsemi drugimi filmi) dokazal, da je v resnici pretenciozen wannabe režiser, ki snema filme samo zato, ker si na vse pretege želi, da bi postali kultni. No, niso. Pri Cabin Fever ne veš, ali hoče parodirati splatter klasike kot so Evil Dead, ali se jim pokloniti, ali pa celo preseči in skupaj z internetno, trendovsko hype viralno buzzword promocijo ter šlepanjem na znana imena (*kreh* Tarantino *kreh*) načrtno in na vsak način ustvariti instant klasiko. Nič od tega mu ni uspelo in to, da v svojih filmih rad tudi nastopi, mu je kvečjemu v dodaten minus, saj (tudi) kot igralec neznosno smrdi.

Dolgočasna štorija o prijateljih, ki pridejo žurat /pit /fukat v neko oddaljeno gozdno kočo, nakar do njih ponoči prileze s čudno boleznijo okuženi domačin, iščoč pomoč, oni pa ga preženejo in nazadnje (recimo, da nehote) ubijejo. Pade v rezervoar z vodo, ki jo potem naši bebčki nevede pijejo, nehote pokasirajo gnilitis razpaditis sanguinæ ter kontaminacijo celo razširijo v bližnjo in daljno okolico.



Neumen zaplet, stereotipi in klišeji na vsakem koraku (pa ne kot zanimive reference na druge filme, temveč kar tako), idiotski dialogi in patetični liki, nekaj najbolj butastih nesmiselnih random-ass prizorov v vsej zgodovini slabih filmov (pancakes!), do neba smrdeča igra ter navsezadnje tudi slaba maska in posebni učinki. Cabin Fever je slab, a spet ne tako zelo ali nenamerno, da bi kot posebnež zaslovel med najslabšimi filmi ali celo postal jacksonovska splatter klasika; Cabin Fever je namreč zares patetičen in je brain-dead v povsem drugem smislu. Zadnji štos s črnuhi je že tako posiljen, beden ter zunaj vsakega konteksta, da ne veš, ali te režiser zdaj pa že, kako bi rekel, rahlo j*** v glavo. Roth je s Cabin Fever popušil tam, kjer je Neil Marshal z Dog Soldiers uspel.

Ni komentarjev:

Objavite komentar